Mathomo a maswa – Letšatši la 14
Mathomo a maswa … ka go dira diphetho tša maleba
(Di)temana ya Bibele
JESAYA 30
Pesalome 143
DIEMA 3
Ka 1 Pherekgong 2012, Phadišano ya dikoloi tše33 ya Dakar e thomile kua Borwa bja Amerika. Matšitšing a 15 dihlopha tša go feta 500 di latetše tsela ya manyokenyoke ya dikilometara tša go feta tše 8 300 go phatša maganata a Argentina, Chile le Peru. Phadišano ya dikoloi ye e bonwa bjalo ka phadišano ya kgotlelo tikologong e boima kudu go akaretša le ditšhitišo tše bjalo ka go phatša dithobolo tša santa, leraga, bjang bjo botelele le maswika.
Selo se tee se bohlokwa go mootledi yo mongwe le yo mongwe wa koloi ke mosesiši yo mokaone kgauswi le yena. Mošomo wa mosesiši ke go lemoša mootledi e sa le pele ka ditšhitišo tše di ka bago gona tseleng, le ka fao tsela e ka fapogago kudu ka gona le go ntšha dithaere gomme a lokela tše diswa ge go hlokega. Ka lebaka la lešata le legolo le le bakago ke koloi, bobedi mootledi le mosesiši ba apara megala ya ditsebeng le dimaekrofounu gore ba kgone go boledišana gabotse.
Naa o a lemoga gore re ka bapetšwa le mootledi wa koloi ya phadišano? Letšatši le letšatši, le rena re dira diphetho tša go thoma letšatši la rena le mosesiši (ge re kgopela Modimo go re hlahla ka Moya wa Gagwe wo Mokgethwa). Goba re thoma letšatši ka ntle le mosesiši le go holofela gore re tla hwetša tsela ya rena ka borena go phatša dithobolo tša santa, maraga, bjang bjo botelele le maswika (ka sebopego sa ditlhohlo tše di ka bago gona).
Naa o nyaka bohlale go boemo bjo boima? Theeletša dikholofetšo tše go tšwa Lentšung la Gagwe:
Jesaya 30:21: “Ge le phamoga tsela le eya ka thoko efe le efe, le tla kwa lentšu ka morago ga lena le re: ‘Tsela ke ye. Tšeang ka yona.’ ”
Pesalome 143:10: “O nthute go phetha thato ya gago, gobane ke wena Modimo wa ka. Moya wa gago o lokile; a ke sepetšwe ke wona tseleng ye e lokilego.”
Diema 3:6: “O gopole Morena dilong tšohle tše o di dirago, gomme yena o tla go lokišetša ditsela.”
Ke ka lebaka la eng o sa laletše Moya wo Mokgethwa go ba mosesiši wa gago? A ka se go hlahle le go go šireletša fela, O tla go matlafatša ge “dithaere” tša gago di phohlile. Se sekaonekaone le go feta, bjalo ka mosesiši ka gare ga koloi ya phadišano, Moya wo Mokgethwa o tla bolela ka ditsebeng tša gago. Se o hlokago go se dira ke go tseba lentšu la Gagwe. Modimo a go šegofatše.
