Ke tla – Letšatši la 13

Ka 2013 tekanyo ya barutwana ba marematlou bao ba tšweletšego ditlhahlobong tša Sekolo se Phagamego sa Walmer, se se lego ka ntlenyana ga Cape Town, e bile 50%. Barutiši ba lemoga gore ge ba ka se dire se sengwe semeetseng, sekolo se tla ba bothateng bjo bogolo. Yo mongwe wa barutiši, Nandipha Mwezo, a hlagiša tšhišinyo ya go makatša. Kgafetšakgafetša o be a dudiša o tee wa barutwana ba gagwe setulong ka phapošing pele ga barutwana ba bangwe. Ka seripagare sa iri barutwana ba swanetše go reta le go hlohleletša morutwana yoo ka mantšu a mabotse. Nandipha o rile o lemogile gore barutwana ba bantši ka phapošingba be ba sa hwetše thekgo e bjalo mgaeng a bona. A nyaka go dira sekgoba sa yona.

Batho ba makala ge tekanyo ya barutwana ba marematlou sekolong seo e golela godimo go tloga go 50% ka 2013 go ya go 88% ka 2014. Ngwagong o latelago tekanyo ya ba 91,5%. Katlego ye ya dira gore Kgoro ya Thuto ya Kapa Bodikela e hlomphe sekolo ka sefoka sa kaonefalo e kgolo go tekanyo ya sona ya go tšwelela mphatong wa marematlou.

Ekaba o a lemoga gore le rena re baka le go fediša ka mantšu a rena? Go Diema 18:21 re bala gore: “Lehu le bophelo di laolwa ke go bolela ga motho.” Go Pesalome 141:3 mopesalome o ngwala gore: “Molomo wa ka o beele mohlapetši, moleti wa mojako wa molomo wa ka.” Gomme go Hesekiele 37 Modimo o laeditše moprofeta molala wo o bego o tletše marapo ao a bego a bontšha maemo a semoya a Israele. Gomme Modimo a nea Hesekiele taelo ye: “Porofetela marapo a, o a botše o re: ‘Lena marapo a a omeletšego, theeletšang mantšu a Morena.’ O a botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go ona: Ke tla le tsenya moya ka le phediša gape” (Hesekiele 37:4-5). Hesekiele a obamela gomme a ema a makatše ge marapo a omeletšego a kopana, letlalo le a khupetša, pele Modimoa budulela Moya wa Gagwe o Mokgethwa ka gare go wona gore a phele gape.

Dinakong tše dingwe maphelong a rena, le rena re itemogela molala wa marapo a omeletšego ka sebopego sa yo re mo ratago a katana le temalalo, sekoloto se oketšegago, lenyalo le se nago botee, lefelo la mošomo le le hlohlago goba go se šome, pego e mpe ya maphelo a gago goba ngwana yo a se nago boitshepo. Re lebelela marapo a omilego gomme boikwelo bja kholofologo bo re tšhošetša go re aparela. Ka gare ga tše, Modimo o a re laela, bjalo ka Hesekiele, go tšwela pele go bolela mantšu a tumelo le tlhohleletšo go tlhohlo ya rena – re eme go dikholofetšo tša Gagwe. Ka mantšu re a hlola goba go fediša, go oketša goba go thuba.

A re kgethe lehono go lebelela go feta molala wa marapo a omeletšego le go thoma go profeta ka mantšu a tletšego ka dikholofetšo tša Modimo. A ka se matlafatše tumelo ya rena fela, eupša gape re ka, bjalo ka Hesekiele (le bašomedi ba Sekolo se Phagamego sa Walmer), ema re maketše ge marapo a omeletšego a kopana gomme Modimo a budulela Moya wa Gagwe wo Mokgethwa go wona gore a phele gape. Modimo a go šegofatše.