Go sepela le Modimo – Letšatši la 8
Go sepela le Modimo ka tshokologo: Josia
(Di)temana ya Bibele
SAKARIA 9
Kgoši ye e tlilogo tla
“Thabang gagolo, lena ba Sione! … Bonang kgoši ya lena e tla go lena! O tla ka megobo le mekgolokwane, fela ke moikokobetši, monamelapokolo; o nametše pokolwana, namane ya pokolo.” Sakaria 9:9
Moetapele wa naga o šikere maikarabelo a magolo kudu ka gobane go pheleng gabotse le tlhabollo ya batho go ithekgile go yena; ka gona, re ka letela gore e be motho wa potego le go ikgafa ka mo go feletšego go batho ba gabo. Ditlamorago tša baetapele ba bantši ba go fapafapana di bile le seabe se segolo dinageng tša bona mo mengwageng gomme lehono, re itemogela ditlamorago tša bao e lego baetapele dinageng tša gaborena.
“Toko”, “fentše” le “tlasana” ke mantšu a moprofeta Sakaria a a šomišago go hlaloša kgoši ye e tla tsenago Jesusalema e nametše pokolo mo go nyakilego go eba mengwaga ye 500 ka morago, ye e bego e le Jesu, Mesia. Jesu o na le ditekanyetšo tša moetapele wa nnete gomme, ka go realo, a bea boemo bja nako ka moka.
Isarele e tlaišegile kudu ka tlase ga boetapele bjo bo sa lokago bja dikgoši tše ntši bao ba sa hlomphago Morena gomme ba latela ditlwaedi tše mpe tša go khunamela medingwana, gomme seo se bakile gore Modimo a ba otle. Lehono, re bolela ka kgoši ye e hlomphegago yo a lekilego go fediša ditlwaedi ka moka tše mpe tšeo tatagwe le rakgolo wa gagwe ba bego ba di dira, gomme ka go dira bjalo, a hwetša kgaugelo ya Modimo.
Josia o bile kgoši a na le mengwaga ye seswai; o “ile a dira tše di kgahlago Morena; a etša rakgolokhukhu wa gagwe, Dafida, ka ditiro, a se ke a phamoga ditseleng tša Dafida” (2 Dikgoši 22:2). O ikgafile go bušeng gabotse le go dira mošomo wa gagwe, eupša ge Hilkia, moprista, a mmalela Puku ya Molao ye e hweditšwego ka tempeleng, o ile a lemoga bokgethwa bja Modimo le go lemoga gore yena le setšhaba sa gagwe ba be ba swanetše go sokologa dibeng tša bona.
Hulda, moprofeta, o netefaditše gore Morena o be a tlo tliša mahlomola go bona, ka gobane ba khunametše medimo ya maaka, eupša a utolla gore Morena o be a ka se tliše mahlomola: “… wa ba le pelo ye boleta mme wa ikokobetša pele ga ka, wa gagola diaparo tša gago, wa lla ge o ekwa ka moo ke rego ke tla otla Jerusalema le batho ba yona. Ke tla e dira gore e šiiše, e be felo fao leina la gona batho ba tlago le diriša ge ba rogaka. Eupša ke kwele thapelo ya gago, gomme mahlomola a ke tlago a tlišetša Jerusalema a ka se tle pele o ithobalela le botatago. Ke tla go dira gore o bolokwe ka khutšo” (2 Dikgoši 22:19-20). Modimo o bontšhitše kgaugelo go kgoši ye nnyane yo a bego a kgodišwa ka mo go tseneletšego ke lentšu la Gagwe gomme a ikokobetša le semeetseng.
Josia o dumetše Modimo. Ge a be a lebeletšane le nnete le go fetoša bophelo bja gagwe, Josia ka go ikgafa a fediša dilo ka moka tše a lemogilego gore di kgahlanong le Modimo. “… o ile a tloša dinoge, le didupe, le medimo ya malapa, le medingwana ya diswantšho, le dilo ka moka tša tirelo ya medingwana ya diswantšho Jerusalema le nageng ya Juda ka moka” (2 Dikgoši 23:24). Ka go dira se, lentšu la Modimo le hweditšwe gape gomme go swana le rakgolo wa gagwe, Hiskia, a tsošološa go obamelo lentšu la Modimo gomme batho ka moka ba buna meputso. “Go be go se gwa ka gwa ba le kgoši ye e swanago le yena ye e bego e sokologetše go Morena ka pelo ya yona ka moka, le ka moya wa yona ka moka, le ka maatla a yona ka moka, e phetha melao yohle ya Moshe; le gona ga se gwa ka gwa hlwa go eba le kgoši ye e swanago le yena.” (2 Dikgoši 23:25)