Etlang go nna – Letšatši la 17
Sebe se a arogantšha, eupša Modimo o a phološa
(Di)temana ya Bibele
JESAYA 59
Batho ba ipolela dibe tša bona
Molokong ka moka, Baisraele ba le bothopša Babilonia. Moloko wa kgale o be o sa gopola le go hlologela gae eupša go moloko o moswa, bophelo bja bona bothopša kua Babilonia e be e le lefase fela le ba bego ba le tseba. Setšhaba sa Israele ba gopotše kholofetšo ya baprofeta ba bona ya gore letšatši le lengwe ba tla ya gae ba yo tsošološa Jerusalema, eupša go be go sa bonale eka seo se tlo direga e se kgale. Babilonia e be e le mmušo o maatla lefaseng gomme o sa bontšhe dišupo tša go ka fokola.
Dithapelo tša bona tša phološo di be di bonala di wela ditsebeng tše thibanego. Ba ile ba ikwa eka Modimo o ba lahlile gomme ba be ba kgopša leswiswing.
Pejana go kgaolo ya 59, Jesaya o utolla lebaka la se, “Taba ke gore molato wa lena o le aroganya le Modimo, gomme ke ka lebaka la dibe tša lena ge a sa le kwe. Diatla tša lena di thankgetše madi, le dira tše mpe fela. Le bolela maaka, le sebelana tša bokgopo.” Sebe sa Israele le go palela ga bona go lemoga gore ke sebe (gopola go ikona dijo ga go se be le mohola?), se hlodile karogano magareng ga Modimo le setšhaba sa gagwe.
Re phela lefaseng leo le dumelago gore batho ka leabela ke ba ba lokilego, le gore bosenyi bjo šoro bjo re balago ka bjona bo dirwa ke batho bao molao o sa ba akaretšego. Bibele e re ruta ka mo go fapanego. Ka moka re molato, ka moka re badiradibe, ka moka re phopholetša tsela ya rena, bjalo ka batho ba ba se nago mahlo. Modimo o hloile sebe, eupša se ga se hlaloše gore ga re a swanela go hloka dibe pele ga Morena pele a ka araba dithapelo tša rena. Le ge go le bjalo, ga go hlaloše gore re swanetše go rata le go hlagolela sebe, eupša re se hloye bjalo ka ge Kriste a be a se hloile.