Noa

Modimo o hlodile legodimo le lefase. A hlola matšoba le dihlare le diphoofolo.

Modimo a kgahlwa ke tšohle tše a di hlodilego.

Modimo a dira le batho. Eupša batho ya ba ba babe, ba nagana tše mpe. Ba dula ba elwa, ba bile ba bolayana.

Noa yena e be e le monna wa go loka, eupša batho ba bangwe bona e be e le ba babe.

Modimo a re go Noa: “Ikagele leselawatle. Ke tlilo fediša se sengwe le se sengwe se se phelago. Se sengwe le se sengwe lefaseng se tlilo hwa. Ge e le wena le ba lapa la gago ka moka le tsene ka leselawatleng. O tsene le dinonyana le diphoofolo tša mehuta yohle ka leselawatleng. O tšeele wena le ba lapa la gago le diphoofolo le dinonyana dijo.”

Noa a dira tšohle tše a laetšwego ke Modimo. Noa a aga leselawatle.

Noa a tsena ka leselawatleng le ba lapa la gagwe ka moka. Ba be ba tsene ka leselawatleng le diphoofolo tša mehuta yohle tše ditona le tše ditshadi, tša ka gae le tša nageng, tše dikgolo le tše dinyenyane, le dinonyana tša mehuta ka moka.

Pula ya na lefaseng matšatši a masome a mane le mašego a ona.

Gwa na pula ya matlorotloro matšatši a masome a mane, gomme meetse a thoma go iša.

Meetse a khupetša dithaba tše diteleletelele. Gwa tšea matšatši a mantši pele meetse a thoma go phohlela.

Meetse a fela a phohlela gomme dintlhora tša dithaba tša thoma go bonala.

Meetse a no fela a phohlela. Ke moka Noa a roma leeba. Eupša leeba la hloka felo mo le ka kotamago gona, gomme la boela ka leselawatleng.

Noa a leta matšatši a šupago gomme a roma leeba gape. Leeba le ile la boela go yena mantšiboa le khupile letlakala le leswa la mohlware. Ya ba ge Noa a lemoga gore meetse a ile fase.

A leta gape matšatši a mangwe a šupago a kgona a roma leeba lela gape. Bjale la se sa boa.

Bjale fase go be go šetše go omile. Modimo a re go Noa: “Etšwa ka leselawatleng, wena le ba lapa la gago ka moka. O tšwe le dinonyana le diphoofolo tšohle.”

Noa o be a nyaka go leboga Modimo. O ile a aga aletare ka maswika. A gotša mollo godimo ga yona. A hlabela Modimo diphoofolo le dinonyana.

Modimo a kgahlega gomme a re: “Nka se sa dira taba ye gape. Pula e ka se sa tsoga e fedišitše lefase. Ka mehla ge molalatladi o bonala marung, o tla be o šupa gore pula e ka se sa fediša diphedi ka moka. Ke sona sešupo sa se ke go tshephišitšego sona.”

Genese 6:9 – 8:22

Mešongwana: