Sepedi 2000 (NSO00)
6

Jesu o kgopiša Banasaretha

(Mat. 13:53-58; Luk. 4:16-30)

61Jesu a tloga moo a ya motseng wa gabo, mme barutiwa ba gagwe ba mo latela. 2Ka letšatši la Sabatha a thoma go ruta ka sinagogeng, gomme batho ba bantši ba ba mo kwago ba tlabega, ba botšišana ba re: “Ditaba tše o di tšere kae? Ke bohlale mang bjo a bo filwego bjo? Mehlolo yona o e kgona bjang? 3Kgane ga se mmetli yola e lego morwa wa Maria, ngwanaboJakobose le Josese le Judase le Simone? Ga ke re le dikgaetšedi tša gagwe di dula le rena?” Gomme a ba kgopiša.

4

6:4
Joh. 4:44
Yena a re go bona: “Moprofeta o hlompšha gohle, ge e se ga gabo le melokong ya gabo le lapeng labo.”

5O ile a se kgone go dira mehlolo felo fao, ge e se go fodiša balwetši ba se ba kae ka go ba bea diatla. 6A tlabja ke go se dumele ga bona.

Jesu o roma barutiwa ba lesome le metšo ye mebedi

(Mat. 10:5-15; Luk. 9:1-6)

Jesu a šika le metse ya tikologo ya Nasaretha a tšama a ruta batho. 7A bitša barutiwa ba gagwe ba lesome le metšo ye mebedi, a ba roma ka babedi ka babedi, mme a ba fa maatla a go leleka meoya ye mebe bathong. 8

6:8-11
Luk. 10:4-11
A ba laela a re ba se ke ba tloga le selo, ge e se lehlotlo; a re ba se ke ba tšea mefago, goba mokotla wa mokgopedi, goba tšhelete ka dikhwama tša bona. 9A re ba rwale dieta, eupša seaparo sa bobedi ba se ke ba se tšea. 10A ba laya a re: “Ge le fihla motseng wo mongwe mme la amogelwa ka lapeng le lengwe, le dule go lona go fihlela ge le tloga motseng woo. 11
6:11
Dit. 13:51
Ge le ka re le fihla felo batho ba gona ba se le amogele goba ba se le theeletše, le tloge moo le hlohlora marole dinaong tša lena, e be go ba lemoša gore ba tla otlwa ke Modimo.” 12Ba ile ba tloga ba tšama ba begela batho gore ba sokologe. 13
6:13
Jak. 5:14
Ba leleka bademone ba bantši bathong, ba tlotša balwetši ba bantši ka makhura a mohlware, ba ba fodiša.

Go bolawa ga Johanese Mokolobetši

(Mat. 14:1-12; Luk. 9:7-9)

14

6:14-15
Mat. 16:14
Mar. 8:28
Luk. 9:19
Kgoši Heroda6:14 “Kgoši Heroda” Ke Heroda Antipase, mmuši wa Galilea. a kwa ka ga Jesu, ka gobane mo gohle batho ba be ba bolela ka yena. Ba bangwe ba be ba re: “Ke Johanese Mokolobetši o tsogile bahung, ke ka lebaka leo a nago le maatla a go dira mehlolo.”

15Ba bangwe ba re: “Ke Eliya.”

Ba bangwe ba re: “Ke moprofeta go etša baprofeta bale ba kgale.”

16Heroda ge a di kwa a re: “Ke Johanese Mokolobetši yola ke mo kgaotšego hlogo, o tsogile bahung.” 17

6:17-18
Luk. 3:19-20
Gape yo ke Heroda yola wa go laela gore Johanese a swarwe. Ba ile ba mo tlema mme ba mo iša kgolegong ka ge Heroda a be a tšere Herodiase, mosadi wa Filipi, ngwanabo. 18Johanese Mokolobetši o ile a sola Heroda a re: “Ga se wa dumelelwa go tšea mosadi wa ngwaneno.”

19Herodiase o be a swere Johanese ka pelo a bile a rata go mmolaya, eupša a palelwa, 20ka gobane Heroda o be a boifa Johanese ka ge a be a lemogile gore ke monna wa go loka yo mokgethwa, ka gona a mo šireletša. O be a rata go fela a mo theeletša, le ge ka mehla a be a kgopišwa ke dipolelo tša gagwe.

21Ka tšatši le lengwe Herodiase a hwetša sebaka. E be e le ka tšatši la matswalo a Kgoši Heroda, mme yena a diretše bahlankedi ba bagolo ba mmušo, le balaodi ba madira, le bagolo ba naga ya Galilea monyanya. 22Gwa tsena morwedi wa Herodiase,6:22 “morwedi wa Herodiase” Dingwalwakaseatla tše dingwe di re “morwediagwe, Herodiase”. mme a bina, a kgahla Heroda le baeng ba gagwe. Ka gona kgoši a re go yena: “Nkgopele se o se ratago, ke tla go fa sona.” 23A mo enela leboelela a re: “Se o ka nkgopelago sona ke tla go fa, le ge e ka ba go go arolela naga ya ka ka bogare.”

24Ka gona mosetsana a tšwa a yo botšiša mmagwe a re: “Ke kgopele eng?”

Mmagwe a re: “Hlogo ya Johanese Mokolobetši.”

25Mosetsana a kitima a boela go kgoši, a fihla a mo kgopela a re: “Ke rata gore o mphe hlogo ya Johanese Mokolobetši ka sebjana gonabjale!”

26Kgoši a nyama kudu, eupša ka lebaka la ge a be a enne pele ga baeng, a se rate go gana. 27A napa a roma moleti wa gagwe yo mongwe a mo laela gore a yo tšea hlogo ya Johanese. Moleti yola a yo kgaola Johanese hlogo ka kgolegong. 28A e tliša ka sebjana a e fa mosetsana, mme mosetsana a e fa mmagwe. 29E rile ge barutiwa ba Johanese ba di kwa, ba tla ba rwala setopo sa gagwe, ba yo se boloka ka lebitleng.

Jesu o fa batho ba bantši dijo

(Mat. 14:13-21; Luk. 9:10-17; Joh. 6:1-14)

30Baapostola ba boela go Jesu, ba mo anegela tšohle tše ba di dirilego le tše ba di rutilego batho. 31Ka ge batho ka bontši ba be ba etla go yena ba bangwe ba tloga, yena le barutiwa ba gagwe ba ile ba hloka le nako ya go ja. Ka gona a re go bona: “A re yeng mo gongwe mo re ka bago noši, gore le kgone go khutša gannyane.” 32Ke moka ba tloga ka leselawatle, ba ya felo mo gongwe mo go se nago motho.

33Fela batho ba ba bona ge ba tloga, le gona ba bantši ba tseba gore ba ya kae; ka gona ba tloga metseng ka moka ba sepela ka go itlhaganela, mme ba fihla lefelong leo pele ga ge Jesu le barutiwa ba gagwe ba fihla. 34

6:34
Num. 27:17
1 Dikg. 22:17
2 Dikr. 18:16
Hes. 34:5
Mat. 9:36
Jesu ge a etšwa ka leselawatleng a bona lešaba leo le legolo, mme a le šokela gobane le be le le bjalo ka dinku tše di se nago modiša; mme a thoma go ba begela ditaba tše dintši tša mmušo wa Modimo. 35E rile ge letšatši le šetše le thapame, barutiwa ba gagwe ba tla go yena ba re: “Letšatši le šetše le thapame, le gona felo fa ke lešokeng. 36Botša batho ba gore ba ye metsaneng le metseng ya kgauswi go ithekela tša go ja.”

37Jesu a ba fetola a re: “Lena ba feng tša go ja.”

Bona ba mmotšiša ba re: “A o ra gore re ye re reke dinkgwa tša dipapetlana tše makgolo a mabedi tša silibera6:37 “dipapetlana tša silibera” Papetlana ya silibera e be e le mogolo wa letšatši wa mošomi. Lebelela Mat. 20:2. gore re tle re ba fe ba je?”

38Jesu a ba botšiša a re: “Le na le dinkgwa tše kae? Sepelang le yo lebelela gore le na le tše kae.”

Ge ba seno lebelela, ba tla go yena ba re: “Dinkgwa ke tše tlhano, dihlapi ke tše pedi.”

39Jesu a laela barutiwa ba gagwe gore ba dudiše batho ka moka ka dihlopha bjanyeng bjo botala. 40Batho ba dula fase ka dihlopha tša ba lekgolo le tša ba masome a mahlano. 41Jesu a tšea dinkgwa tšela tše tlhano le dihlapi tšela tše pedi, a lebelela legodimong, a tumiša Modimo, a mo leboga. A ngwathaganya dinkgwa tšela, a di nea barutiwa ba gagwe gore ba di abele batho. Dihlapi tšela tše pedi le tšona a di arolela bohle. 42Ka moka ba ja ba khora. 43Barutiwa ba topa marathana a dinkgwa tšela le a dihlapi tšela; gwa tlala diroto tše lesome le metšo ye mebedi. 44Banna ba ba ilego ba ja e be e le ba dikete tše tlhano.

Jesu o sepela godimo ga meetse

(Mat. 14:22-33; Joh. 6:15-21)

45Jesu a kgareetša barutiwa ba gagwe gore ba tsene ka leselawatleng ba mo ete pele, ba ye motseng wa Betsaida, ka mošola wa letsha, ge yena a sa botša lešaba gore le boele magae. 46E rile ge a seno laelana le bona a rotogela thabeng go yo rapela. 47Mantšiboa ke ge leselawatle le šetše le le gare ga letsha, mme yena a le lebopong a nnoši. 48A bona barutiwa ba gagwe ba le mathateng a go sepediša leselawatle, gobane ba be ba sepela ba lebane le phefo. Ge go esa a tla go bona a sepela godimo ga meetse. O be a nyaka go ba feta, 49eupša bona ba mmona a sepela godimo ga meetse, gomme ba nagana gore ke seriti, ba hlaba mokgoši. 50Bohle ba tšhoga kudu ge ba mmona.

Yena, ntle le go senya sebaka, a re go bona: “Betang dipelo, ke nna! Se boifeng!” 51A tsena ka leselawatleng go bona, mme phefo ya napa ya homola. Barutiwa ba gagwe ba tlabega kudukudu, 52ka ge ba be ba se ba kwešiša gabotse mohlolo wola wa go khoriša banna ba dikete tše tlhano; ba be ba sa kwešiše.

Jesu o fodiša balwetši motseng wa Genesarete

(Mat. 14:34-36)

53E rile ge ba tshelela ka mošola wa letsha ya ba ba fihla nageng ya Genesarete, moo ba ilego ba bofa leselawatle la bona lebopong. 54Ge ba etšwa ka leselawatleng batho ba mo tseba ka pela. 55Ba itlhaganela ba ya mo gohle nageng yeo, ba thoma go rwala balwetši ba robetše magogweng a bona, ba ba iša mo ba kwago gore o gona. 56Mo gohle mo a tsenago gona, metsaneng le metseng le merakeng, batho ba be ba bea balwetši mapatlelong a motse mme ba mo rapela gore a ba dumelele go kgwatha le ge e ka ba morumo wa kobo ya gagwe; gomme bohle ba ba o kgwathilego ba be ba fola.

7

Thuto ya borakgolokhukhu

(Mat. 15:1-9)

71Bafarisei ba bangwe gammogo le boramangwalo ba ba bego ba etšwa Jerusalema ba tla ba bokanela Jesu. 2Ba bona barutiwa ba gagwe ba bangwe ba eja dijo ka diatla tše di sego tša hlweka, ke gore tše di sego tša hlapiwa ka mokgwa wa setlwaedi sa Bajuda.

3Gape Bafarisei le Bajuda ka moka ga ba je ba se ba hlapa diatla ka mo go laetšwego, e le gona go latela thuto ya borakgolokhukhu ba bona; 4le ge ba boa lepatlelong la motse ga ba ke ba eja ba se ba hlapa. Ba phetha le ditlwaedi tše dingwe tše dintši tše ba di hweditšego go borakgolokhukhu ba bona, bjalo ka tša go hlatswa dinwelo, le dipitša, le dibjana tša mphiri, le ditulo.7:4 Dingwalwakaseatla tše dingwe ga di na le “le ditulo”.

5Bafarisei le boramangwalo ba mmotšiša ba re: “Barutiwa ba gago ba reng ba sa phethe setlwaedi sa borakgolokhukhu ba rena, ba eja ka diatla tše di sego tša hlweka?”

6

7:6-7
Jes. 29:13
Jesu a ba fetola a re: “Jo, kganthe Jesaya o porofetile gabotse ka lena, baikaketši tenang, mola a ngwala a re:

“ ‘Setšhaba se se ntheta ka molomo,

mola dipelo tša bona di le kgole le nna.

7Go nthapela ga bona ga go ba hole ka selo,

ka gobane ba ruta batho melawana ye e beilwego ke bona

mo nkego ke melao ye e beilwego ke nna.’

8“Le tlogela molao wa Modimo, le phetha melao ya borakgolokhukhu ba lena.”

9Jesu a tšwela pele a re: “Le kgonetše mathaithai a go phaela molao wa Modimo thoko, le gabile go phetha ditlwaedi tša borakgolokhukhu ba lena. 10

7:10
Eks. 20:12
21:17
Lef. 20:9
Doit. 5:16
Gobane Moshe o rile: ‘Hlompha tatago le mmago’; a buša a re: ‘Yo a ka rogago tatagwe goba mmagwe a bolawe thoo.’ 11Eupša lena le re: ‘Motho o dumeletšwe go botša tatagwe goba mmagwe a re: “Se sengwe le se sengwe se ke bego ke swanetše go go hola ka sona ke Korbane” ’ (ke go re se abetšwe Modimo). 12Ka go realo le mo dumeletše gore a se sa thuša tatagwe goba mmagwe ka selo. 13Gomme ka go latela ditlwaedi tša lena le nyatša molao wa Modimo. Le dira le tše dingwe tše dintši tše dibjalo.”

Dilo tše di tšhilafatšago motho

(Mat. 15:10-20)

14Ka morago Jesu a bitša lešaba gape, a re go lona: “Ka moka ga lena ekwang le kwešišeng! 15Se se ka tšhilafatšago motho ga se se se tsenago ka go yena se etšwa ka ntle, eupša ke se se yago ka ntle se etšwa ka go yena.”7:15 Dingwalwakaseatla tše dingwe di tlaleletša ka temana 16 ye e rego “Yo a nago le tsebe a a kwe!” Lebelela Mar. 4:23.

17E rile ge a seno tloga lešabeng a ile gae, barutiwa ba gagwe ba mo kgopela gore a ba hlalošetše sela a bego a se bolela. 18Yena a ba fetola a re: “Kganthe le lena le swana le bona ka go se kwešiše? A ga le lemoge gore ga go se se tsenago ka mothong se etšwa ka ntle se ka mo tšhilafatšago? 19Ka gobane ga se tsene ka pelong ya gagwe, eupša se tsena ka mpeng, mme se tle se tšwe e le mantle.” A era gore dijo tšohle di loketše go lewa.

20A tšwela pele a re: “Tše di tšwago ka go motho ke tšona tše di mo tšhilafatšago. 21Gobane ka gare, ka pelong ya motho, ke mo go tšwago dikgopolo tše mpe, e lego tša bohlola, le tša bohodu, le tša polao, 22le tša bohlotlolo, le tša megabaru, le tša ditiro tše dingwe tše mpe le bomenetša, le ditumo tše mpe basading, le lehufa, le lesebo, le boikgogomošo, le bošilo. 23Tše mpe tše ka moka di tšwa ka pelong ya motho mme tša mo tšhilafatša.”

Tša tumelo ya mosadi wa Mofenikia

(Mat. 15:21-28)

24Jesu a tloga moo a ya tikologong ya motse wa Tirose. A fihla a tsena ka lapeng le lengwe mme a se rate gore batho ba tsebe gore o moo, eupša a šitwa go ikuta. 25Mosadi yo mongwe yo morwetšana wa gagwe a bego a tsenwe ke moya wo mobe a kwa ka ga Jesu, mme a akgofa a tla a itahlela fase maotong a gagwe. 26E be e le moditšhaba, a belegetšwe seleteng sa Fenikia, nageng ya Siria. A kgopela Jesu gore a leleke modemone morweding wa gagwe. 27Jesu a mo fetola a re: “A go je bana pele, gobane ga se gwa loka go tšea dijo tša bana wa di lahlela dimpša.”

28Mosadi yoo a mo fetola a re: “Gona go bjalo, Morena. Fela le tšona dimpša di ja marathana a dijo tšeo tša bana.”

29Jesu a mo fetola a re: “Ka ge o nkarabile gabotse, ipoelele gae, gobane modemone o šetše a tšwile morweding wa gago.”

30A boela gae, a hwetša morwedi wa gagwe a robetše malaong, modemone a šetše a mo tlogetše.

Jesu o fodiša setholo sa go koakoa

31Ke moka Jesu a tloga tikologong ya Tirose, a feta ka motseng wa Sidone, a ya letsheng la Galilea, a putla naga ya Metse ye Lesome. 32Ba tliša setholo sa go koakoa go yena, mme ba mo rapela gore a mmee diatla. 33Jesu a mo tloša gare ga batho, a ya naye ka thoko, a mo tsenya menwana ka ditsebeng, a tshwela mare7:33 Mehleng ya Jesu go be go kgolwa gore mare a na le maatla a go fodiša. menwaneng mme a mo kgwatha leleme. 34A lebelela legodimong, a ehuga, a re go yena: “Efatha,” ke go re: “Thibologa!”

35Ka bjako a thibologa ditsebe, a rarologa le leleme, mme a kgona go bolela gabotse. 36Jesu a ba laela a re ba se ke ba botša motho; fela go ba iletša ga gagwe ya ba gona go ba gakatša gore ba phatlalatše taba yeo. 37Ba ba e kwago ba kgotsa kudu ba re: “Mmalo, tšohle tše a di dirago ga se ka go loka: o kgontšha le ditholo go kwa, le dimumu go bolela!”

8

Jesu o fa batho ba dikete tše nne dijo

(Mat. 15:32-39)

81Mehleng ya ge Jesu a le seleteng sela sa Metse ye Lesome lešaba le lengwe le legolo le ile la tla la kgobokana. Ge ba se na se ba ka se jago, Jesu a bitša barutiwa ba gagwe a re go bona: 2“Lešaba le ke le kwela bohloko, gobane e šetše e le matšatši a mararo ba na le nna, mme bjale ga ba sa na dijo. 3Ge nka ba gomišetša magaeng a bona ba swerwe ke tlala ba tla šarelwa tseleng, gobane ba bangwe ba bona ba tšwa kgole.”

4Barutiwa ba gagwe ba mo fetola ba re: “Dijo tša go khoriša lešaba le motho a ka di hwetša kae mo lešokeng?”

5Jesu a ba botšiša a re: “Le na le dinkgwa tše kae?”

Bona ba re: “Ke tše di šupago.”

6A laela lešaba gore le dule fase; a tšea dinkgwa tšela tše di šupago, a leboga Modimo, a di ngwathaganya, a di fa barutiwa ba gagwe gore ba di abele batho, mme ba di aba. 7Ba be ba bile ba na le dihlatswana di se kae. Ge a seno di šegofatša, a laela barutiwa ba gagwe gore le tšona ba di abe. 8Batho ba ja ba khora; barutiwa ba topa marathana a a šetšego, mme a tlala diroto tše di šupago. 9Batho ba ba llego e be e ka ba ba dikete tše nne. Ya ba gona Jesu a ba gomišetšago magaeng a bona. 10Yena a akgofa a tsena ka leselawatleng le barutiwa ba gagwe, a ya nageng ya Dalmanuta.

Bafarisei ba kgopela go bontšhwa mohlolo

(Mat. 16:1-4)

11

8:11
Mat. 12:38
Luk. 11:16
Bafarisei ba bangwe ba tla ba phegišana le yena ba mo leka; ba re a ba bontšhe mohlolo wa go laetša gore ka nnete o romilwe ke Modimo. 12
8:12
Mat. 12:39
Luk. 11:29
Jesu a ehuga a re: “Moloko wo o nyakelang mohlolo? Ruri, ke le botša gore o ka se bontšhwe mohlolo.”

13A ba tlogela, a boela ka leselawatleng, a selela ka mošola wa letsha.

Komelo ya Bafarisei le ya Heroda

(Mat. 16:5-12)

14Barutiwa ba be ba lebetše go tšea mphago wo o lekanego wa dinkgwa ge ba tloga, mme ba swere senkgwa se tee fela ka leselawatleng. 15

8:15
Luk. 12:1
Jesu a ba laya a re: “Le itote, le hlokomele komelo ya Bafarisei le ya Heroda.”

16Ba thoma go botšana ba re: “Etse o realo ka gobane re se na dinkgwa.”

17Jesu, ka go tseba se ba se bolelago, a ba botšiša a re: “Le reng le bolela ka go se be le dinkgwa ga lena? Na ga sešo la kwešiša goba la hlaologanya? Kgane le mašilo? 18

8:18
Jer. 5:21
Hes. 12:2
Mar. 4:12
A ga le bone le ge le na le mahlo bjale? A ga le kwe le ge le na le ditsebe? Kgane ga le sa gopola 19tša mohla wola ke ngwathaganyetša ba dikete tše tlhano dinkgwa tše tlhano? Le ile la tlatša diroto tše kae ka marathana a go šala?”

Ba mo fetola ba re: “Tše lesome le metšo ye mebedi.”

20“Mohla wola ke ngwathaganyetša ba dikete tše nne dinkgwa tše di šupago, gona le ile la tlatša diroto tše kae ka marathana a go šala?”

Ba mo fetola ba re: “Tše di šupago.”

21A ba botšiša a re: “Bjale le reng le sa kwešiše?”

Jesu o fodiša sefofu kua Betsaida

22Ba re go fihla Betsaida batho ba bangwe ba tliša monna wa sefofu go yena, ba mo kgopela gore a mo kgwathe. 23Jesu a mo swara ka seatla, a mo ntšhetša ka ntle ga motse, a mo tshwela ka mare ka mahlong,8:23 Lebelela Mar. 7:33. a mmea diatla, a mmotšiša a re: “A o a bona?”

24Monna yola a lebelela a re: “Ee, ke bona batho nke ke dihlare di sepela.”

25Jesu a buša a mmea diatla, fela bjale ya ba mo mahlong, gomme sefofu ge se lebeledišiša, sa bona se foletše ruri se bona gabotse. 26Jesu a re a boele gae, a mo laya a re: “O se ke wa boela motseng.”

Petrose o re Jesu ke Mesia

(Mat. 16:13-20; Luk. 9:18-21)

27Jesu a tloga le barutiwa ba gagwe, ba ya metsaneng ya kgauswi le Kesarea-Filipi. Mo tseleng a ba botšiša a re: “Na batho ba re ke nna mang?”

28

8:28
Mar. 6:14-15
Luk. 9:7-8
Ba mo fetola ba re: “Ba bangwe ba re o Johanese Mokolobetši, bangwe ba re o Eliya, mola bangwe ba re o yo mongwe wa baprofeta.”

29

8:29
Joh. 6:68-69
A ba botšiša a re: “Lena le re ke nna mang?”

Gwa fetola Petrose a re: “Ke wena Mesia!”

30Jesu a ba laya a re: “Le se ke la botša motho ka nna.”

Jesu o bolela ka ditlaišo le lehu la gagwe

(Mat. 16:21-23; Luk. 9:22)

31Jesu a thoma go hlalošetša barutiwa ba gagwe gore Morwamotho o swanetše go tlaišwa kudu le go lahlwa ke bagolo ba setšhaba, le baprista ba bagolo, le boramangwalo, le go bolawa, eupša ka tšatši la boraro a tsoga bahung. 32Taba ye ge a e bolela o be a sa potapote. Gomme Petrose a mmiletša thoko, a mo kgala. 33Jesu a retologa, a lebelela barutiwa ba gagwe, a kgalema Petrose a re: “Tloga ka morago ga ka, Sathane, ka gobane ga o nagane tša Modimo, o nagana tša batho!”

Go ba molatedi wa Jesu ke go reng?

(Mat. 16:24-28; Luk. 9:23-27)

34

8:34
Mat. 10:38
Luk. 14:27
Ke moka Jesu a bitša lešaba le barutiwa ba gagwe a re go bona: “Ge motho a rata go ba molatedi wa ka, a ikone, a ikemišetše go tlaišwa bjalo ka nna, mme a ntatele. 35
8:35
Mat. 10:39
Luk. 17:33
Joh. 12:25
Gobane yo a ipabalelago o tla lahlega, eupša yo a itatolago ka lebaka la ka le ka lebaka la Taba ye Botse ya mmušo wa Modimo, o tla phelela sa ruri. 36Etse motho go tla mo holang go rua lefase lohle, eupša a loba sebaka sa go hwetša bophelo bjo bo sa felego? 37Goba ke eng se motho a ka rekago bophelo bjo bo sa felego ka sona? 38Ge motho a se na sebete sa go bolela gore ke morutiwa wa ka, goba a sa begele moloko wo mobe wo wa go se botegele Modimo tše ke di rutago batho, gona Morwamotho le yena a ka se be le sebete sa go bolela gore motho yoo ke morutiwa wa gagwe, mohla a etla ka letago la Tatagwe le barongwa ba bakgethwa.”