Sepedi 2000 (NSO00)
1

Masogana a mane mošate, ga Nebukadnesare

11

1:1
2 Dikg. 24:1
2 Dikr. 36:5-7
Ngwageng wa boraro wa ge Joyakime e le kgoši ya Juda, Kgoši Nebukadnesare wa Babilone o ile a tla motseng wa Jerusalema gomme a o dikanetša. 2
1:2-4
2 Dikg. 20:17-18
24:10-16
2 Dikr. 36:10
Jes. 39:7-8
Morena a gafela Kgoši Joyakime diatleng tša gagwe gotee le dibjana tše dingwe tša Tempele. Nebukadnesare a tšea mathopša a boela le ona tempeleng ya modimo wa gagwe nageng ya Babilonia. A bea dibjana tšela tempeleng ka diphapošing tša go bolokela tša tempele.

3Kgoši a laela Ashpenase, mohlankedi wa gagwe yo mogolo, gore a kgethe masogana lapeng la bogoši le malapeng a bakgomana mathopšeng a Baisraele. 4Masogana ao a be a swanetše go ba a a se nago bosodi mmeleng, a a bopegilego, a bohlale, a tsebo ye e nabilego, a hlogo tše boleta, gore a tle a lokele ka mošate. Ashpenase o be a swanetše go ba ruta go ngwala le go bolela Sebabilonia. 5Kgoši a laela le gore tšatši le lengwe le le lengwe ba solelwe dijo tše di swanago le tša gagwe, ba fiwe le beine ye a e fiwago. Ka morago ga mengwaga ye meraro ya go rutwa moo ba be ba swanetše go tlišwa pele ga kgoši. 6Mo go bao ba kgethilwego go be go na le Daniele, Hanania, Mishaele le Asaria, ka moka e le ba kgoro ya Juda. 7Mohlankedi yo mogolo a ba thea maina a mafsa: Daniele a re ke Belteshatsare, Hanania a re ke Shadraka, Mishaele a re ke Meshaka, mme Asaria a re ke Abednego.

8Daniele a ikemišetša gore a ka se itšhilafatše ka go ja dijo tše di bego di lewa ke kgoši, le go nwa beine ye a bego a e nwa; ka gona a kgopela Ashpenase gore a mo dumelele gore a se ke a itšhilafatša, 9gomme Modimo a dira gore Ashpenase a kwešiše sello sa Daniele. 10Eupša Ashpenase a re go Daniele: “Ke tšhaba mong wa ka, e lego kgoši. Ke yena a laetšego gore le je eng le nwe eng, gomme ge lena le ka bonala le sa phele gabotse bjalo ka masogana ale a mangwe, a ka no mpolaya.”

11Ka gona Daniele a ya go mookamedi yo Ashpenase a bego a mmeile go hlokomela yena le bagwera ba gagwe ka bararo, a re: 12“Nke o re leke matšatši a lesome. Dijo tša rena e be merogo le meetse fela. 13Ka morago o re bapetše le masogana ale a jago dijo tše di lewago ke kgoši, gomme o re dire se o bonago se re swanetše.”

14Mookamedi a dumelelana le bona mme a ba leka matšatši a lesome. 15Ya re ge matšatši ao a fetile, ba bonala ba kgahliša mme ba phedile gabotse go phala bohle bale ba bego ba eja dijo tše di bego di lewa ke kgoši. 16Ke moka mookamedi a tšwela pele le go ba fa merogo bakeng sa dijo tšela ba bego ba swanetše go di fiwa.

17Modimo a fa masogana ao a mane tsebo le kwešišo ya tša mangwalo le bohlale. Daniele yena o be a kgona le go hlatholla pono le toro efe le efe.

18Ya re mafelelong a mengwaga yela ye meraro ya go bewa ke kgoši Ashpenase a iša masogana ale ka moka go Nebukadnesare. 19Kgoši a bolela le bona, gomme Daniele, Hanania, Mishaele le Asaria ba mo kgahla go feta ba bangwe ka moka. Ka gona bona ba hlankela kgoši. 20Dipotšišong ka moka tše kgoši a bego a ba botšiša tšona mabapi le bohlale le tlhaologanyo, o ile a bona gore ba phala didupe le dingaka galesome mmušong wa gagwe ka moka. 21Daniele o ile a dula mošate go fihlela Kgoši Korese wa Persia a thopa Babilonia.

2

Toro ya Nebukadnesare

21Ka ngwaga wa bobedi wa ge Nebukadnesare e le kgoši, o ile a lora. Toro yeo ya mo tshwenya kudu ya ba ya mo hlokiša boroko. 2Ka gona a laela gore go bitšwe didupe, dingaka, boramaselamose le boradinaledi gore ba tle ba mo hlathollele toro ya gagwe. Ge ba fihla ba ema pele ga kgoši, 3mme yena a re go bona: “Ke lorile toro, gome e a ntshwenya. Ke nyaka go tseba tlhathollo ya yona.”

4Boradinaledi ba fetola kgoši ka Searamo2:4 “Searamo” Go tloga mo go fihlela mafelelong a kgaolo 7 puku ye e ngwadilwe ka Searamo, e sego ka Seheberu. ba re: “Nke kgoši a re phelele go ya go ile! Botša rena, bahlanka ba gago, toro ya gago, gomme re tla go hlathollela yona.”

5Kgoši a re go bona: “Ke feditše le pelo gore lena le mpotše toro yeo le be le ntlhathollele yona. Ge le ka se kgone gona le tla ripaganywa, mme le mengwako ya lena ya fetošwa marope. 6Eupša ge le ka kgona go mpotša toro yeo le tlhalošo ya yona, ke tla le putsa ka dimpho, ka le hlompha kudu. Bjale ge, mpotšeng toro yeo le tlhathollo ya yona.”

7Bona ba fetola kgoši gape ba re: “Ge kgoši a ka no botša rena, bahlanka ba gagwe, toro yeo, re tla e hlatholla.”

8Ge ba realo, kgoši a re: “Ke tsebile! Le re le leka go ikokeletša nako ka ge le bona gore ke ikemišeditše 9go le otla ka kotlo e tee ge le ka se mpotše toro ya ka. Le lakane gore le fele le mpotša maaka le bohwirihwiri go fihlela mabaka a ka fetoga. Mpotšeng gore ke lorile eng, ke gona ke tlago tseba gore le tlhathollo ya toro yeo le ka kgona go mpotša yona.”

10Boradinaledi ba mo fetola ba re: “Mong wa rena, ga go na motho mo lefaseng yo a ka botšago kgoši taba yeo. Le gona ga go kgoši, le ge e le ye kgolo goba ye maatla, ye e kilego ya nyaka taba ye bjalo go didupe le go dingaka le go boradinaledi. 11Se kgoši a se nyakago se bothata mo e lego gore ga go motho yo a ka se botšago kgoši, ge e se medimo, gomme yona ga e dule le batho.” 12Ge ba realo, kgoši a gakala, a galefa kudu gomme a laela gore dihlalefi tša Babilone tšohle di bolawe. 13Ka fao gwa laelwa gore ka moka ga bona ba bolawe, gotee le Daniele le bagwera ba gagwe.

Modimo o bontšha Daniele tlhathollo ya toro yela ponong

14Daniele a ya go Arioko, molaodi wa baleti ba kgoši, yo a bego a šetše a ile go bolaya dihlalefi tšela. A bolela le yena gabotsana a iketletše yena, 15a mmotšiša gore ke ka lebaka lang kgoši a laetše gore go dirwe sehlogo se sekaaka. Ka gona Arioko a botša Daniele taba tšeo.

16Ke moka Daniele a ya go kgoši a mo kgopela gore a mo fe sebaka sa gore a tle a mo hlathollele toro yeo. 17Daniele a ya mo a dulago gona, a fihla a botša bagwera bale ba gagwe, e lego Hanania, Mishaele le Asaria, tše di hlagilego. 18A ba botša gore ba rapele Modimo wa legodimo gore a ba gaugele ka go ba hlathollela sephiri seo, gore ba tle ba se bolawe gotee le dihlalefi tšela tše dingwe tša Babilone. 19Ya re bjona bošego bjoo Daniele a utollelwa sephiri seo ponong, gomme yena a tumiša Morena a re:

20“A go retwe Modimo go ya go ile,

gobane bohlale le maatla ke tša gagwe!

21Ke yena yo a fetošago mehla le mabaka;

o bea magoši a ba a a theoša ditulong;

o fa dihlalefi bohlale,

mme ba kwešišo a ba fa tsebo.

22O utolla diphiri le dilo tše di ka se tsebjego,

o tseba tše di lego swiswing;

o phela a dikaneditšwe ke seetša.

23Ke a go reta, ke a go tumiša,

wena Modimo wa borakgolokhukhu ba ka.

O mphile bohlale le maatla;

o nkutolletše se re go kgopetšego sona,

wa re tsebiša taba ya kgoši.”

Daniele o botša kgoši toro le tlhathollo ya yona

24Ka gona Daniele a ya go Arioko, yo kgoši a bego a mo laetše go bolaya dihlalefi tša Babilone. A re go yena: “O se ke wa ba bolaya. Nkiše go kgoši gomme ke tla mo hlathollela toro ya gagwe.”

25Ka bjako Arioko a iša Daniele go Kgoši Nebukadnesare, mme a re go yena: “Ke hweditše yo mongwe wa mathopša a Bajuda yo a ka hlathollelago kgoši toro ya gagwe.”

26Kgoši a re go Daniele yo a bego a bitšwa le ka la Belteshatsare: “Na o ka kgona go mpotša toro ye ke e lorilego le tlhathollo ya yona?”

27Daniele a mo fetola a re: “Mong wa ka, dihlalefi le dingaka le didupe le boradinaledi ba ka se kgone go botša kgoši taba yeo. 28Fela go na le Modimo legodimong yo a utollago diphiri. O tsebišitše wena, Kgoši Nebukadnesare, tše di tlago hlaga mabakeng a a tlago. Bjale ge, toro ya gago, e lego pono ye o e bonego mola o robetše, še:

29“Kgoši, ge o le malaong a gago o be o akanya tše di tlago hlaga mabakeng a a tlago, gomme Modimo, Moutolodi wa diphiri, a go tsebiša tšona. 30Bjale ge, nna ke utolletšwe sephiri seo, e sego ka gobane nka ba ke le yo bohlale go phala batho ka moka, eupša e le gore wena, kgoši, o tle o hlathollelwe sephiri se, mme o kwešiše tše o bego o di akanya.

31“Kgoši, mo ponong ya gago o ile wa bona seswantšho se segologolo sa motho se eme pele ga gago se phadima kudu, le gona se šiiša. 32Hlogo ya sona e be e le ya gauta ye e sego ya tswakwa, kgara ya sona le matsogo e le tša silibera; letheka la sona le dinoka e le tša mphiri; 33maoto e le a tshipi, gomme dinao tša sona e le tša tshipi le letsopa. 34E rile o sa se lebeletše, gwa kgerega leswika – le se la kgorometšwa ke motho – la kgatla maoto a tshipi le letsopa a seswantšho sela la a pšhatlaganya. 35Gateetee tshipi yela le letsopa le mphiri le silibera le gauta tša pšhatlagana mme tša ba bjalo ka mooko seboeng marega. Tša tšewa ke phefo, mme gwa se šale le mašaletšana. Leswika lela lona la gola ya ba thaba la tlala lefase ka moka.

36“Ke yona toro ye o e lorilego. Bjale a ke go hlathollele yona, kgoši. 37Wena kgoši, o kgoši ya dikgoši. Modimo wa legodimo o go beile mmuši, a go fa maatla le bogolo le tlhomphego. 38O gafetše lefase le batho ba lona, le diphoofolo tša naga, le dinonyana tša legodimo diatleng tša gago, gomme a go bea mmuši wa tšona ka moka. Hlogo yela ya gauta ke wena. 39Mmušo wa gago o tla latelwa ke wo mongwe wa go fetwa ke wa gago ka maatla, gomme woo wa latelwa ke wa boraro, mmušo wo o emetšwego ke mphiri, wo o tlago buša lefase lohle. 40Ka morago ga woo go tla latela mmušo wa bone wa go tla boka tshipi ye e kgatlago tšohle ya di pšhatlaganya. Gomme bjalo ka ge tshipi e pšhatlaganya se sengwe le se sengwe, le wona o tla pšhatlaganya mme wa šilaganya mebušo yohle ye e bilego gona pele ga wona. 41O ile wa bona le gore dinao le menwana e be e le tša tshipi le letsopa. Seo se ra gore e tla ba mmušo woo o aroganego. O tla ba le go tia ga tshipi, ka ge go bile le tshipi ye e hlakanego le letsopa. 42Menwana yeo mo gongwe e bego e le tshipi mme mo gongwe e le letsopa e šupa gore karolo ye nngwe ya mmušo e tla tia, mola ye nngwe e tla fokola. 43O ile wa bona le gore tshipi e hlakane le letsopa. Seo se šupa gore batho ba mmušo woo ba tla nyalelana, fela e ka se be selo se tee go no swana le ge tshipi e ka se tswakane le letsopa. 44Mehleng ya babuši ba mmušo woo Modimo wa legodimo o tla hloma mmušo wo o ka se tsogego o fedišitšwe. O ka se tsoge o thopilwe ke wo mongwe, eupša wona o tla pšhatla mebušo yeo ye mengwe ka moka wa e fediša, mme wona ya ba wa go ya go ile. 45O ile wa bona ka moo leswika le ilego la kgerega legageng le se la kgorometšwa ke motho, le ka moo le ilego la pšhatlaganya seswantšho sa tshipi le mphiri le letsopa le silibera le gauta. Modimo yo mogolo o go botša tše di tlago hlaga ka moso. Toro ye ke therešo, le tlhathollo ya yona ke nnete.”

Kgoši o putsa Daniele

46Ke moka Kgoši Nebukadnesare a itahlela fase ka sefahlego a obamela Daniele, gomme a laela gore Daniele a tšhumelwe kabelo ya bupi le ya seorelo. 47Kgoši a re: “Ruri, Modimo wa gago ke Modimo wa medimo, ke Morena wa magoši, ke Moutolodi wa diphiri, ka gobane wena o kgonne go utolla sephiri se.” 48A nama a bea Daniele maemong a godimo, a mo fa le dimpho tše dintši tše dikgolo, a mmea mmušiši wa selete sa Babilone, a ba a mo dira hlogo ya dihlalefi tšohle tša Babilone. 49Daniele a kgopela kgoši gore a bee Shadraka le Meshaka le Abednego balaodi ba tša selete sa Babilone, gomme kgoši a dumela; Daniele yena a dula mošate.

3

Nebukadnesare o laela gore seswantšhobopša sa gauta se khunamelwe

31Kgoši Nebukadnesare o kile a laela gore go bopše seswantšho sa gauta, botelele bja sona e be dimetara tše 26,7, bophara e be tše 2,8, le gore se hlongwe molaleng wa Dura, seleteng sa Babilone. 2Ke moka kgoši a laela gore bahlankedi ba gagwe ka moka ba kgobokane – babuši, babušiši, bathušababušiši, baeletši, boramatlotlo, baahlodi, bomaseterata, gotee le bahlankedi ba bangwe ba maemo ba dilete. Ba be ba swanetše go tla go kgakola seswantšhobopša seo Kgoši Nebukadnesare a bego a se hlomile. 3E rile ge bahlankedi bao ka moka ba kgobokane go tlo kgakola seswantšhobopša mme ba eme pele ga sona, 4segoeledi sa goelela sa re: “Lena ditšhaba le merafe le maleme ohle! 5Ge le ekwa diphalafala le dinaka le dikgapa le dikwadi le diharepa le dinakamorabana le diletšo tše dingwe tša mehutahuta di lla, le itahlele fase ka difahlego le khunamele seswantšhobopša se sa gauta se se hlomilwego ke Kgoši Nebukadnesare. 6Yo a ka se itahlelego fase ka sefahlego a se khunamela, o tla lahlelwa moubelong mo go laumago mollo.” 7Ka gona, e rile ge ditšhaba tšohle le merafe le ba maleme ka moka ba ekwa diletšo tšeo di lla, ba itahlela fase ka difahlego ba khunamela seswantšhobopša sa gauta se Kgoši Nebukadnesare a bego a se hlomile.

Bagwera ba Daniele ka bararo ba bonwa molato wa lenyatšo

8Ke moo Bababilonia ba bangwe ba hweditšego lebaka la go bega Bajuda. 9Ba re go Kgoši Nebukadnesare: “Nke kgoši a re phelele go ya go ile! 10Kgoši, mong wa rena, o laetše gore ge diletšo di lla mang le mang a itahlele fase ka sefahlego a khunamele seswantšhobopša sa gauta, 11le gore yo a ka se dirego bjalo o swanetše go lahlelwa moubelong wo o laumago mollo. 12Go na le Bajuda ba bangwe ba o ba beilego balaodi ba tša selete sa Babilone, e lego Shadraka le Meshaka le Abednego, ba ba tšeišago taelo ya gago phefo. Ga ba direle modimo wa gago goba ba khunamela seswantšhobopša sela o se hlomilego.”

13Ge kgoši a ekwa seo a gakala, a tuka bogale, gomme a laela gore banna bao ba bararo ba tlišwe pele ga gagwe. Ge ba fihla, 14a re go bona: “Wena Shadraka le Meshaka le Abednego, na ke nnete gore lena le gana go direla modimo wa ka le go khunamela seswantšhobopša sa gauta se ke se hlomilego? 15Bjale ge, ge eba ga le gane, le re ge le ekwa diphalafala le dinaka le dikgapa le dikwadi le diharepa le dinakamorabana le diletšo tše dingwe tša mehutahuta di lla, le itahlele fase ka difahlego le khunamele seswantšhobopša se ke se dirilego. Eupša ge le ka se dire ka mokgwa woo, le tla lahlelwa ka pelapela moubelong wo o laumago mollo. Kgane le gopola gore go na le modimo yo a ka le phološago diatleng tša ka?”

16Shadraka le Meshaka le Abednego ba mo fetola ba re: “Mong wa rena, tabeng ye ga re nyake go iphetolela. 17Ge Modimo yo re mo hlankelago a kgona go re hlakodiša moubelong wa mollo wo o laumago le diatleng tša gago, kgoši, gona yena o tla re hlakodiša. 18Fela le ge a ka se re hlakodiše, wena kgoši, tseba gore modimo wa gago wona re ka se o direle, le seswantšhobopša sa gauta se o se hlomilego re ka se se khunamele.”

Bagwera ba Daniele ka bararo ba lahlelwa moubelong

19Ke mo Nebukadnesare a tletšego pelo gomme a galoga sefahlego ka go galefela Shadraka le Meshaka le Abednego. Ka gona a laela gore moubelo o tukišwe gašupa go feta mehleng. 20A laela banna ba e lego dinatla mo bahlabaning ba gagwe gore ba tleme banna bao ba bararo mme ba ba lahlele moubelong wo o laumago mollo. 21Ka gona banna bao ba tlengwa ba sa apere dipurapura tša bona le marokgo le mengatse le diaparo tše dingwe, gomme ba lahlelwa moubelong wo o laumago mollo. 22Bjale ka gore kgoši o be a ba laile tsebegokwa gore moubelo o tukišwe kudu, kgabo ya wona e ile ya bolaya dinatla tšela di bego di lahlela banna bale moubelong. 23Ke moka Shadraka le Meshaka le Abednego ba wela ka gare ga moubelo wo o laumago mollo ba sa tlemilwe.

24Gateetee Nebukadnesare a emelela a tlabegile. A botšiša bakgomana ba gagwe a re: “Na ga ke re re lahletše banna ba bararo ka moubelong ba tlemilwe?”

Bona ba mo fetola ba re: “Ee, go bjalo, kgoši.”

25Kgoši a re: “Eupša ke bona banna ba bane ba sepelasepela ka gare ga mollo! Ga se ba tlengwa, le gona ga o ba dire selo – gomme yola wa bone nke ke sebopiwa sa legodimong.”

Banna bale ka bararo ba ntšhwa ka moubelong

26Ke moka Nebukadnesare a ya mojako wa moubelo woo mme a ba bitša a re: “Shadraka! Meshaka! Abednego! Lena bahlanka ba Modimo Yogodimodimo, etšwang le tle mo!” Gommme ba tšwa. 27Babuši, babušiši, bathušababušiši le baeletši ba kgoši ba kgobokana gomme ba bona banna bao ba bararo, mme ba lemoga gore mollo ga se wa ba dira selo. Meriri ya bona e be e se ya tlaboga, diaparo tša bona di se tša swa, le gona ba sa nkge mollo.

28Kgoši a re: “A go retwe Modimo wa Shadraka le Meshaka le Abednego! O romile morongwa wa gagwe a hlakodiša bahlanka ba ba gagwe ba ba mmotilego. Ba nyaditše ditaelo tša ka gomme ba gafa bophelo bja bona, ba se direle modimo o šele ba o khunamela, ge e se wa bona.

29“Gomme bjale ke laela gore ge motho wa setšhaba sefe goba morafe ofe goba leleme lefe a ka nyefola Modimo wa Shadraka le Meshaka le Abednego, o swanetše go ripaganywa, le ngwako wa gagwe o fetošwe lešope. Ga go na le modimo wo mongwe wo o ka phološago ka mokgwa wo.”

30Gomme kgoši a bea Shadraka le Meshaka le Abednego maemong a godimo go feta a pele seleteng sa Babilone.