Sepedi 2000 (NSO00)
36

Kgoši Joahase wa Juda

(2 Dikg. 23:30-35)

361Batho ba Juda ba kgetha morwa wa Josia, Joahase, gomme ba mmea kgoši Jerusalema. 2Joahase o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye meraro ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema dikgwedi tše tharo. 3Kgoši Neko wa Egepeta a mo amoga bogoši, gomme a laela gore Juda e lobe ka silibera ya dikilokramo tše dikete tše tharo, le gauta ya dikete tše masome a mararo. 4

36:4
Jer. 22:11-12
Neko a bea Eliakime, ngwanaboJoahase, kgoši ya Juda le Jerusalema, gomme a fetoša leina la gagwe a re ke Joyakime. A iša Joahase Egepeta.

Kgoši Joyakime wa Juda

(2 Dikg. 23:36 – 24:7)

5

36:5
Jer. 22:18-19
26:1-6
35:1-19
Joyakime o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye mehlano ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le o tee. A dira dibe pele ga Morena Modimo wa gagwe. 6
36:6
Jer. 25:1-38
36:1-32
45:1-5
Dan. 1:1-2
Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia a hlasela naga ya Juda, a thopa Joyakime, gomme a mo iša Babilonia a tlemilwe ka diketane tša mphiri. 7Nebukadnesare a tšea dibjana tše dingwe tša ka Tempeleng a di iša mošate ga gagwe kua Babilone. 8Tše dingwe tše Joyakime a di dirilego, gotee le ditlwaedi tša gagwe tša bohlola le tše mpe tše a di dirilego, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele le a Juda. Morwa wa gagwe, Joyakine, a mo hlatlama bogošing.

Kgoši Joyakine wa Juda

(2 Dikg. 24:8-17)

9Joyakine o be a na le mengwaga ye lesome le ye seswai ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema dikgwedi tše tharo le matšatši a lesome. Le yena a dira dibe pele ga Morena. 10

36:10
Jer. 22:24-30
24:1-10
29:1-2
Jer. 37:1
Hes. 17:12-13
Ge seruthwane se fihla, Kgoši Nebukadnesare a thopa Joyakine a mo iša Babilonia gotee le dilo tše bohlokwa tša ka Tempeleng. Ke moka a bea Tsedekia, rangwane wa36:10 Diphetolelo tše dingwe tša kgale di re “rangwane wa”. Lebelela le 2 Dikg. 24:17. Seheberu se re “morwarrago”. Joyakine, kgoši ya Juda le Jerusalema.

Kgoši Tsedekia wa Juda

(2 Dikg. 24:18-20; Jer. 52:1-3a)

11

36:11
Jer. 27:1-22
28:1-17
Tsedekia o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a motšo o tee ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le o tee. 12A dira dibe pele ga Morena gomme a se ke a ikokobetša ge moprofeta Jeremia a bolela le yena a romilwe ke Morena.

Go wa ga Jerusalema

(2 Dikg. 25:1-21; Jer. 52:3b-11)

13

36:13
Hes. 17:15
Tsedekia a tsogela Kgoši Nebukadnesare maatla. Nebukadnesare o be a mo gapeleditše go ena ka leina la Modimo gore o tla mmotegela. Tsedekia o ile a fela a na le molala wo mothata, a ngangabetše, a gana go boela go Morena Modimo wa Israele. 14Baetapele ba Juda le baprista le batho, le bona ba be ba sa botegele Morena, ba latela mekgwa ya bohlola ya ditšhaba tše di bapilego le bona. Gomme ba tšhilafatša Tempele ye Morena a bego a e kgethwafaditše. 15Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, o be a se a ka a kgaotša go romela baprofeta go tlo kgala setšhaba sa gagwe, ka gobane o be a nyaka go se lota le go boloka Tempele. 16Eupša bona ba be ba kwera batseta bao ba Modimo, ba nyatša mantšu a gagwe, ba bile ba sega baprofeta ba gagwe, go fihlela mafelelong Modimo a galefela setšhaba sa gagwe moo e lego gore se ile sa hloka phološo.

17

36:17
Jer. 21:1-10
34:1-5
Ka gona Morena a tliša kgoši ya Babilonia gore e tle e ba hlasele. Kgoši yeo ya bolaya masogana a Juda, le gona ka mola Tempeleng. A se ke a šokela motho, masogana goba dikgarebe, batšofadi le dikoka – bohle Modimo a ba gafela diatleng tša yona. 18Kgoši ya Babilonia ya hula Tempele, le polokelo ya Tempele, le mahumo a kgoši le a bahlankedi ba gagwe, gomme ya tšea tšohle ya gomela natšo Babilone. 19
36:19
1 Dikg. 9:8
A tšhuma Tempele le motse thokgethokge, gotee le mengwako ya kgoši le dithoto ka moka tša motse tše bohlokwa, gomme a kgereša le morako wa wona. 20A thopa mašaledi ka moka a batho a a iša Babilonia, moo ba ilego ba hlankela yena le ditlogolo tša gagwe e le makgoba go fihlela ge go hlongwa mmušo wa Persia. 21
36:21
Jer. 25:11
29:10
Ka tsela yeo gwa phethega se Morena a bego a se boletše ka moprofeta Jeremia mola a re: “Naga e tla dula e le marope mengwaga ye masome a a šupago ya go tlala, gore e tle e lefiwe ka ge e be e sa khutšišwe ka mengwaga ya Sabatha.”36:21 “mengwaga ya Sabatha” Go šupša sela se nyakwago ke molao wa Moshe sa go re ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa bošupa naga e be e se ya swanela go lengwa.

Korese o laela Bajuda gore ba boele gae

(Esra 1:1-4)

22Ngwageng wa pele wa ge Korese wa Persia e le kgoši,36:22 “kgoši” Kgoši Korese wa Persia o thopile motse wa Babilone ka ngwaga wa 539 pele ga Kriste, gomme a thoma go buša naga ya Babilonia. Morena o ile a phetha se a bego a se boletše ka moprofeta Jeremia. A tutuetša Korese gore a begele batho ba mmušo wa gagwe ka moka le ka mangwalo a re:

23

36:23
Jes. 44:28
“Kgoši Korese wa Persia o a bega o re: ‘Morena, Modimo wa legodimo, o mpeile mmuši wa lefase ka moka gomme o ntaetše gore ke mo agele tempele kua Jerusalema, nageng ya Juda. Bjale, ka moka ga lena bao le lego setšhaba sa Modimo, sepelang gona, gomme Morena Modimo wa lena a be le lena.’ ”